Izid poročila Preživetje najbogatejših

Novo poročilo razkriva močan porast tajnih davčnih stališč za multinacionalke!

 

 STD 2016 cover

Novo poročilo "Survival of the Richest: Europe's role in supporting an unjust global tax system 2016" analizira dogajanje po Evropi in odkriva, da:

  • je po škandalu LuxLeaks število tajnih vnaprejšnjih cenovnih sporazumov (t.i. sweetheart deals) med multinacionalkami in evropskimi vladami naraslo za skoraj 50%.
  • podana stališča vlad nakazujejo povečanje politične podpore za transparentnost, a izzivi ostajajo.
  • evropske vlade še naprej podpisujejo sporne davčne sporazume, ki spodkopavajo možnost obdavčenja držav v razvoju.
  • med 18 državami, ki so zajeta v poročilu, niti ena vlada ne podpira ustanovitve novega davčnega organa pod okriljem ZN, ki bi omogočil državam v razvoju sodelovanje pri pogajanjih o globalnih davčnih standardih.
  • je Slovenija na dobri poti glede transparentnosti dejanskega lastništva podjetij s prenosom registra o dejanskih lastnikih v nacionalno zakonodajo. Po drugi strani pa še vedno ne podpira javnega poročanja o poslovanju v posameznih državah za multinacionalke.
  • bo januarja 2017 Slovenija dodala novo škodljivo davčno prakso, saj tudi Slovenija uvaja možnost sklepanja vnaprejšnjih cenovnih sporazumov. Novo poročilo razkriva, da je število tajnih davčnih stališč (t.i. ‘sweetheart deals’) v EU naraslo.

Neverjetno, a po škandalu LuxLeaks je število sporazumov dramatično naraščalo, iz 547 v 2013 na 972 v 2014, konec 2015 je doseglo številko 1444. Po v poročilu predstavljeni analizi novih podatkov Evropske komisije, to predstavlja skupno povečanje za več kot 160 odstotkov v samo dveh letih. Ker so ti dogovori skriti pred javnostjo, je vsebina teh sporazumov neznana. Vendar pa so LuxLeaks škandal in nekaj tekočih primerov o državni pomoči pokazali, da lahko ti dogovori ustvarijo podlago za obsežno davčno izmikanje podjetij v razvitih državah in v državah v razvoju. Belgija in - neverjetno tudi - Luksemburg sta sklenila največje število novih dogovorov z multinacionalkami.

 

Avtorji poročila, koalicija organizacij civilne družbe iz več držav Evrope, so pripravili primerjalno analizo 18 evropskih držav. Ugotovili so tudi, da:

  • podpora za transparentnost okoli dejanskih lastnikov podjetij narašča in da je med 18 evropskimi državami, zajetimi v poročilu, skupina držav, ki podpira transparentnost zdaj – prvič – večja od skupine držav, ki so proti.
  • narašča tudi podpora za transparentnost okoli tega, koliko multinacionalke dejansko plačajo davkov v državah, v katerih poslujejo. Vseeno pa so vlade, ki so proti temu ukrepu, še vedno številčnejše od tistih, ki ga podpirajo.
  • evropske vlade nadaljujejo s podpisovanjem spornih davčnih sporazumov, ki spodkopavajo možnosti obdavčitve v državah v razvoju. Skupno imajo države, ki jih zajema poročilo, 752 tovrstnih sporazumov. V povprečju te sporazumi nižajo davčne stopnje v državah v razvoju za 3,8 odstotnih točk.
  • več kot polovica vlad iz raziskave še naprej nasprotuje ideji, da se državam v razvoju omogoči sodelovanje, ko se pogaja o globalnih davčnih standardih. Niti ena vlada aktivno ne podpira tega predloga.

Ugotovitve o Sloveniji:

  • Leto 2016 so v Sloveniji zaznamovale davčne reforme: uvedba davčnih blagajn za boj proti domači sivi ekonomiji, kot tudi koraki v boju proti izmikanju davkom v skladu s predlogi OECD in EU.
  • Slovenija je naredila velik korak naprej na področju transparentnosti dejanskega lastništva podjetij, ko je kot ena prvih držav v EU prenesla novo evropsko direktivo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v nacionalno zakonodajo. - Obenem pa Slovenija še vedno ne podpira javnega poročanja po posameznih državah za multinacionalke.
  • Slovenija je bila do sedaj ena redkih držav članic EU, ki ni sklepala vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, ki se smatrajo za škodljive davčne prakse. Od 1. januarja 2017 pa bo podjetjem z novim Zakonom o davčnem postopku omogočeno tudi v Sloveniji, da zaprosijo za tovrstni sporazum z vlado. Tako lahko pričakujemo, da bo število sporazumov držav EU z multinacionalkami še naprej naraščalo.
  • Slovenija prav tako načrtuje sklenitev novih davčnih sporazumov z državami v razvoju, ki so sicer zdaj malo številčni, a za njih še ni in ni predvidena analiza učinkov na države v razvoju (»spillover analysis«).

Ugotovitve so objavljene v poročilu »Preživetje najbogatejših: Vloga Evrope pri podpiranju nepravičnega mednarodnega davčnega sistema 2016«. Gre za četrto letno poročilo, ki preučuje davčne politike in politike transparentnosti evropskih ustanov, 17 držav članic in Norveške. 

 

Sporočilo za medije

 

 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. / We use cookies to improve our website and your experience when using it. Več informacij / More Information povezava / link.

Sprejemam piškotke / I accept cookies from this site